A. Etiopija Xpress (dolina Omo s plemeni, cerkve v Lalibeli, trek z opicami v gorovju Simien), opisni program
Trasa poti: Adis Abeba – Arba Minch – jezero s krokodili in povodnimi konji - Dorze - ljudstvo Mursi - ljudstvo Hamer – ljudstvo Karo – plemenska tržnica – Konso - Lalibela – Gondar – Simien gorovje – Adis Abeba
Etiopija je prava afriška divjina, ki ni ne poceni, ne na izi. Je pa edinstvena in tista tipična afriška avantura, ki do konca lajfa ostane top potovanje.
Potujemo z najetimi avtomobili (jeepi) in da se preživeti tudi brez klime v njih. Je pa veliko lažje, če imaš klimo v avtu in potem dosti manj utrujen prideš na cilj. Ta luksuz seveda nekaj dodatnega stane (okoli 100 EUR za celotno pot). Tistim, ki že po naravi ne prenašate vročine najbolje, predlagamo doplačilo.
Letimo v Adis Abebo, glavno mesto Etiopije, z zanimivim muzejem in zelo pestrim nočnim življenjem. Seveda, če je tu kaj omenjenega, to pomeni, da si gremo to ogledat in doživet. Zanimiva je tudi tržnica (Mercato), kjer bomo obiskali tudi del, namenjen prodaji svežega kata. Le-tega Etiopijci radi žvečijo vsak dan po kosilu in tudi mi bomo poizkusili kako se človek počuti, če 4 ure prežvekuje grmovje.
Sledi jug Etiopije z dolino Omo. Najprej gremo prek jezer doline Rift v Arba Minch, ki je izhodišče za dva izleta: na eno izmed jezer, kjer pofotkamo velikanske krokodile in ugledamo kakega povodnega konja, potem pa se premaknemo v Dorze. Tu obiščemo tržnico (če bo tržni dan) in poizkusimo lokalno medeno žganje tedž in to kar v lokalnih oštarijah. Naredimo tudi en treking (3 ure hoje, kdor bo želel seveda), saj pokrajina kar vabi vase. Seznanijo nas tudi s peko kruha in s ceremonijo pitja kave, ki je v Etiopiji nekaj posebnega (nič čudnega, saj je Etiopija domovina kave). Zvečer ob afriškem folklornem večeru poizkusimo še česnovo žganje in kako Ras Mekonenovo posebno zelenjavco. Prespimo v hiškah, ki spominjajo na mamutovo glavo.
Nekaj naslednjih dni je namenjeno dolini Omo in obiskom plemenskih tržnic in plemen. Tržnice so ponavadi dvakrat na teden in z malo sreče bomo obiskali vsaj dve, kjer bo več plemen menjavalo blago za blago, ali pa bodo že po moderno plačevali v lokalni denarni valuti, v birrih. Pri plemenih bomo tudi spali (v njihovih vaseh, a v šotorih, ki jih priskrbi lokalna agencija). Obiščemo Mursije, Hamerje in Karote. In jih prek loklanega vodnika tudi dodobra spoznamo (običaji, način življenja, kaj jim pomenijo Kalašnikovi, predstavitev plesov,…). Z nekaj sreče prisostvujemo tudi kaki posebni ceremoniji, kot je preskok bika. Ob tem fantje mladenke bičajo (brazgotine so znak predanosti in lepote), mladenič pa z uspešnim skokom čez bike skoči v obdobje, ko postane mož (in se lahko končno tudi poroči oz si naredi družino). Nekaj vasi z različnimi plemeni bo tudi na poti nazaj na sever in le-te lahko po želji tudi na kratko obiščemo.
Jug Etiopije je znan po svoji vročini, nekaj dni je nevarnost malarije povečana, tuša ne bo čisto vsak dan (takrat ko se spi pri plemenih, tega itak ne pričakujemo), voda po avtomobilih postane tako vroča, da je včasih bolje dat kako vrečko čaja notri, hladno pivo bo želja, uresničena na dva do tri dni,… Pa tudi komfortu privatnega kuharja se bomo odpovedali in se prehranjevali v lokalnih oštarijah, ki nam bodo za obiske vasi naredili kak riž z zelenjavo za s seboj. Pri Hamerjih pa si bomo privoščili še lokalno specialiteto – kozlička z ognja.
Ustavimo se še v vasi Konso, kjer pogledamo tipično afriško vas in prespimo pri njihovem poglavarju – kralju.
Potem pa nazaj proti Adisu, ko se ustavimo vsaj v mestu Awasa, blizu katerega si pogledamo tudi srce rastafarijanskega gibanja, Shashamene. Kulturo nam bodo predstavili rastafarijanci v lokalnem muzeju in cerkvi.
Po nočitvi v Adis Abebi sledi let v Lalibelo, ki je na seznamu UNESCO zaščitenih kultur. Tu se spoznamo z ortodoksnim krščanstvom v eni najčistejših oblik. Obiskali bomo v tla in skale vklesane cerkve in skozi zgodovino začutili afriški Jeruzalem.
Gondar je le postaja na poti v gorovje Simien. A ker smo že tu, si pogledamo grad oz. palače, ki veljajo za afriški Kamelot in eno res lepo in drugačno cerkvico.
Za konec tri dni preživimo v gorovju Simien in se družimo z opicami znamke dželada. Hodimo na višini okoli 3000 in malo več metrov, na robu mizastih gora, z dih jemajočimi pogledi. Poleg enedmeičnih dželad pa lahko ugledamo še etiopske lisice, srnice in gamse.
Za konec še let v Adis in pot proti domu.
Nočitve: V mestih in večjih vaseh se spi v hostlih in hotelih brez lokalne kategorizacije; pri plemenih in na treku v šotorih (kempiramo).
Prevozi: Prevažamo se z najetimi jeepi, ki jih vozijo lokalni vozniki in so poprečno stari okoli 20 let. Ob doplačilu lahko najamete novejši avto, s klimo. V programu sta tudi dva notranja let z lokalnim letalskim prevoznikom.
Program priporočamo tistim, ki si želijo popotniškega načina odkrivanja sveta in ne nergajo, če je vroče. Program se lahko zaradi lovljenja plemenskih tržnic doline Omo malo obrne. Vsebinsko ostane isti.
B. Etiopija Xpress, program po dnevih
19 dni (15 dni brez treka v gorovju Simien; 13 dni samo plemena doline Omo)
- let proti Etiopiji
- prihod v Etiopijo, obisk kakega nočnega lokala (po želji, seveda) in nočitev v najstarejšem hotelu v Adisu (resda ni najlepši, ma pa dušo – tako kot ShaPPci ;-); potem pa zajtrk prvakov in spoznavanje narave in družbe v Adisu (muzej s predstavitivjo plemen, muzej s prednico Lucy, kosilo na vrtu prijetne restavracije, zvečer pa fešta (če je vikend) in spet, že druga nočitev ta dan ;-)
- start avanture na jug, zajtrk, ogled nagrobnikov (800 let stari, pod UNESCOvo zaščito), tipična afriška pokrajina na poti, večerja in nočitev v luškanem hotelu v Arba Minchu
- po zgodnjem zajtrku do jezera Chamo, kjer bomo najbrž že videli prve opice (babooni) in valje za nabiranje medu (po vseh drevesih so); s čolnom na krokodile, ki se sončijo na rtu sredi jezera, mimogred pa ugledamo še kakega hipota in velike štorklje; premik do vasi Dorzo, tržnica in tedž (če je tržni dan) ali pa treking (3 ure hoje) po okoliških hribih in vaseh; Ras Makonen, afriški folklorni večer in nepozabna fešta; spimo v tipičnih mamutovih hiškah
- zjutraj nam pokažejo, kako se iz bananam podobnega drevesa dela kruh, pokažejo ceremonijo pitja kave in počasi se poslovimo ter pičimo proti Jinki, ki že lahko postreže z zanimivo tržnico, nočitev v šotorih
- obisk muzeja in seznanitev s plemeni doline Omo, potem pa v nacionalni park Mago, kjer živi ljudstvo Mursijev (malarično področje) in v eni izmed vasi bomo tudi prespali (tuša ni, hrano prinesemo s sabo)
- zapustimo Mursije in se peljemo do Turmija, kjer obiščemo pleme Hamer; ker običajno lovimo tržnico, pa še ceremonijo preskoka čez bike, preživimo tu dve noči, eno v kempu in eno v vasi pri Hamerjih (tuš v kempu je, pri plemenu pa ga, uganili ste, ni; obrok si prinesemo s sabo, poleg tega pa si privoščimo še mladega kozlička)
- vas Turmi, pleme Hamer, tržnica, nočitev
- vožnja v prekrasno postavljeno vas plemena Karo; prespimo na robu vasi, s pogledom na reko Omo
- premik do terasaste vasi Konso, obisk vasi in sprehod med tipičnimi hiškami, spimo v šotorih na vrhu vasi pri kralju plemena Konso, v bližini katerega si pogledamo še zanimive nagrobne lutke; tuša ni
- premik do pokrajine ki spominja na Bryce kanjon v ZDA, tu pa mu pravijo New York New York, kjer se eno urico sprehajamo potem pa z jeepi na pot proti Awasi, ogledamo si kako plantažo kave; če pridemo dovolj zgodaj, priporočamo masaže; nočitev v hotelčku in fešta (če je vikend)
- na ribjo tržnico ob jezero, stop v mestu Shashamene (srce rastafarijanskega gibanja) in proti Adisu, kjer prespimo oz. kdor nima časa in je prišel samo na turo z dolino Omo, ger zvečer na letalo in je 13. dan doma
- jutranji let do Lalibele, ogled cerkva in večer s tradicionalno glasbo v lokalnem tedž baru, nočitev
- kdor ne želi na treking ta dan leti proti Adis Abebi in potem zvečer proti domu, kjer je 15. dan… ampak mi tega NE priporočamo in seveda gre program dalje za vse ostale: vožnja v Gondar, na poti kosilo in banka za menjavo denarja, ogled palač (gradu) in nočitev
- vožnja proti izhodišču trekinga na višino 3000 metrov in še malo čez (brez skrbi, Lalibela in Gondar sta veliko nad 2.000 metrov nad morjem in tako idealna aklimatizacija), začetek hoje (ta dan je je za slabe tri ure), stik s prvimi opicami vrste dželada, sprehod ob robu mizaste gore s pogledi na pokrajino, ki spominja na Grand Canyon, a ga v veličini definitivno preseže; spimo v šotorih in ponavadi je blizu kempa pipa z vodo oziroma celo tuš, kjer se lahko stuširamo
- s postanki vred ta dan hodimo okoli 6 ur, s prekrasnimi pogledi, sploh zadnji, 20 minut stran od kempa, sezuje; kempiramo, tuša ni
- končamo s trekom na Imet Gogo, z najlepšimi pogledi in z velikimi skupinami dželad, z opicami skupaj jemo travo (no ja, ali pa kaj drugega; one se pač prehranjujejo v glavnem samo s travo), potem pa se spustimo in spet malce dvignemo do ceste, skupaj s postanki spet okoli šest ur hoje, ampak lepe hoje skozi zanimivo, spreminjajočo se in res prelepo naravo; z avtom nazaj do Gondarja in nočitev v hotelu
- ogled cerkve Selasie, ki je res drugačna in velja za najlepšo v Etiopiji, pa še čas imamo; let proti Adisu, zvečer še zadnja fešta (pivnica, tedž barčki,…) in na letališče
- let proti domu in ta dan smo tudi doma
