Kirgizija in Kazahstan

Po kratkem postanku v Biškeku, ki si ga na hitro ogledamo (osrednji trg z bližnjimi spomeniki in parki), se z jeepi premaknemo do edine zgodovinske znamenitosti v Kirgiziji, stolpa Burana. Spoznamo se z zgodovino Kirgizov in obeležji imenovanimi bav-bavi. Pot nas dalje z jeepi vodi do naše prve postojanke v naravi, kanjon Moinok. Dalje v Kochkor, kjer prespimo.

Premik do visokogorskega jezera, Song Kula. Višina 3.000 mnm. Tu možnost fakultativnega jahanja konj 1-2 uri ob jezeru. Predstavili nam bodo tudi eno od tradicionalnih iger, kok boro. Spanje v jurtah.

Zgodaj se odpravimo na pot po seprentinasti cesti v pozabljeno pkrajino Kirgizije. Na poti se sprehidimo do slapu (30 minut za pot do slapu in nazaj). Naredimo nekaj panormaskih postankov, sploh na prvem delu poti (po spsti z jezera Song Kul) in na zadnjem delu poti (ko se bližamo jurtam pred jezerom Kel Suu).

Ta dan se odparvimo do jezera Kel Suu, ki je tako nenavadno ujeto med skalovje in gore Nebeškega gorovja. Hoje je dobri dve uri v eno smer, lahk ppa se za to pot odločite, da najamete konja (dodatno plačilo). Po jezeru se veliko ljudi odloči najeti čoln in tako za okoli 20 minut zapluje po jezeru (dodatno plačilo). Vrnemo se v naše jurte, kjer ponovno prespimo.

Z jeepi se premaknemo s področja jezera Kel Suu do največjega jezera v Kirgiziji, za tretjino Slovenije velikega rahlo slanega Issyk Kula. V bližini nam predstavijo tradicionalne kirgiške oz. bolje rečeno nomadske običaje in igre, kot so kok boro (če ne bo predstavljen že na jezeru Song Kul in to je neke vrste ragbi na konjih z obglavljeno kozo), rokoborbo na konjih in lov s pticami ujedami (z zlatimi orli). Ponovno prespimo po nomadsko, v jurtah.

Na poti v Kazahstan se ustavimo še na eni od divjih plaž Issyk Kula in se skopamo. Presenečeni bomo nad prijetno temperaturo jezera, ki leži na višini kar 1600 mnm. Ob samem jezeru je narava pred gorami naredila še eno svojo nenavadno stvaritev in sicer pravljično dolino iz zbitega kamnitega peska, doino Skazka. Po njej se bomo sprehodili.
Preden prespimo v Karakolu, pa se povzpnemo še na razgledno točko v dolini Jeti Oguz, da uzremo najlepši pogled na Sedem bikov.

Z jeepi nadaljujemo pot še v Kazahstan, kjer nas čakajo res nenavadne naravne lepote. Eno bizarnejših vidimo že prvi dan in sicer je to jezero Kaindy. Tu je voda zalila gozd in ustvarila to nenavadno naravno znamenitost.

Iz vasi Saty naredimo dnevni izlet do ledeniških jezer Kolsai, obdanih z vrhovi Nebeškega gorovja, ujetih med neskončne borove in smrekove gozdove. Do prvega vodi kratka pot (10 minut), do drugega pa je potrebno malo stopiti (2h30). Seveda je potrebno potem tudi nazaj. Na voljo je cel dan, tako, da se zagotovo splača malo pretegniti noge.

Zjutraj se zgodaj premaknemo proti naslednji veliki naravni znamenitosti, do centralno azijskega Grand Canyona. Kanjon Charyn res ne bi pričakovali tako blizu gora, vendar pa ne pozabimo, kako velik je Kazahstan in tako ni nič čudnega, da vsak dan preseneti s popolnoma drugim obrazom. Po njem se sprehodimo in ga poslikamo z vseh pomembnejših razgledišč.

Zapeljemo se do predela, ki je znan kot Aktau in kjer najdemo kratke poti do razgledišč na to pisano kamnito pokrajino z malimi kanjončki. Po tej pokrajini se sprehajamo in fotografiramo nenavadne oblike in barve.

Drugi dan v parku se odpeljemo na drugo stran, kjer nas pričaka puščava. In sipine. Pa to ne katerekoli sipine, ampak pojoče sipine. Zakaj pojoče? Morda nam bo namenjeno in bomo po sprehodu po njih slišali zakaj. Popoldne se premaknemo v Almaty.

Ogledamo si osrednji del Almatyja okoli Zelenega Bazaarja in bližnjo zanimivo cerkvijo, pa tudi hrib Kok Tobe.